MAGNEZIJ IN ZDRAVJE

Splošno o magneziju

Magnezij se v naravi pojavlja v različnih oblikah. Človeško telo v povprečju vsebuje približno 28 g magnezija. Magnezij je udeležen pri več kot 300 procesih v organizmu, kar potrjuje njegovo pomembno vlogo. Potrebo telesa po magneziju moramo telesu nenehno izpolnjevati, saj ga telo ni zmožno proizvajati samo. Približno 50 odstotkov celotnega magnezija se nahaja v človekovih kosteh, ostalo polovico pa najdemo v celicah tkiva in organov. Zelo majhen odstotek (1%) magnezija najdemo v krvi, oz. serumu, vendar naše telo skrbi, da je ta odstotek vedno uravnan. Dodajanje je pomembno še posebej, ker najnovejše raziskave potrjujejo, da je v naši vsakdanji prehrani magnezija premalo. Dodajanje magnezija je posebej pomembno pri vseh, ki imajo povečano potrebo po magneziju ali zaradi svojega zdravstvenega stanja in načina življenja povečano izločanje magnezija. Absorpcijo magnezija pa zavirajo še pomanjkanje spanja in stres. Funkcije magnezija Magnezij v telesu sodeluje kot kofaktor v mnogih reakcijah, predvsem tistih, ki so pomembne za sproščanje energije. Sodeluje tudi pri delovanju mišic in živčevja- pomaga pri prenosu dražljajev na živčnih sinapsah in pri krčenju mišic. Pomembno vlogo ima tudi v okviru mineralizacije kosti.

Absorbcija magnezija

V telo se absorbira približno 30% zaužitega magnezija, večina v prvem in zadnjem delu tankega črevesa, nekaj magnezija pa se absorbira tudi v debelem črevesu.

Oralno zauživanje omogoča le zadovoljivo absorbcijo magnezija, saj se velik delež zaužitega izloči skozi prebavni sistem.

Absorbcijo magnezija zavirajo fitati in fosfati, ki so prisotni v nekaterih rastlinskih živilih. Skozi črevesje magnezij vstopa v plazmo, kjer se večinoma nahaja v ionski obliki, nekaj pa je vezanega tudi na beljakovine.

Magnezij v obliki magnezijevega klorida zaradi svoje, ionski podobne oblike, učinkovito prehaja v telo skozi kožo.

S takim načinom vnosa (transdermalno) se izognemu prvemu prehodu skozi prebavila in tako povečamo količino absorbiranega magnezija, skrajšamo čas, ki je potreben, da magnezij doseže celice ter se izognemu neprijetnim stranskim učinkom kot je diareja, mehko blato, slabost.

Za uporabo na označbah živil, ki so dober vir magnezija, je Evropska agencija za varnost hrane, EFSA, odobrila naslednje zdravstvene trditve:

MAGNEZIJ ima vlogo in prispeva k:

  • zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti
  • ravnotežju elektrolitov
  • sproščanju energije pri presnovi
  • delovanju živčnega sistema
  • delovanju mišic
  • sintezi beljakovin
  • normalnemu psihološkemu delovanju
  • ohranjanju zdravih kosti
  • ohranjanju zdravih zob
  • pri delitvi celic

Možnosti vnosa magnezija v telo so različne

  • Peroralno zauživanje v obliki tablet, dražejev, napitkov
  • Zunanja aplikacija v obliki kopeli, pršila, kreme ali gela
  • Intravenozne injekcije

PERORALNA UPORABA

t.j. zauživanje, je trenutno najbolj razširjena. Magnezij se v tem primeru absorbira v celice preko prebavnega trakta, s čimer so možnosti nadzorovanega vnosa zmanjšane, saj je prebava odvisna od večih drugih dejavnikov in samega metabolizma posameznika.

V tem primeru izkoristek dopolnila znaša le približno 30%, ostanek se izloči. Peroralno zauživanje je povezano tudi s pojavom neželjenih efektov na prebavo (diareja) in ima podaljšan čas, preden začne dejansko učinkovati.

Tableti, dražeji in napitki običajno vsebujejo tudi dodatne umetne sestavine (škrob, umetne arome, stabilizatorji, barve). Oblike magnezija v prehranskih dopolnilih so različne, npr. magnezijev citrat, magnezijev oksid, magnezijev karbonat,magnezijev glukonat, magnezijev laktat, magnezij aspartat, magnezij diglicinat.

ZUNANJA UPORABA

v obliki kopeli, nanosa magnezijevega olja,ali gela pa odpira novo poglavje v nadomeščanju in dodajanju magnezija.

Pri tej uporabi se izognemo prvemu prehodu skozi prebavila, kar pomeni, da se skrajša čas do absorbcije, količino dodanega magnezija lažje nadzorujemo in nismo podvrženi neprijetnim stranskim učinkom.

Prednost predstavlja tudi možnost lokalne uporabe na tistem delu telesa, kjer je pri akutnih stanjih magnezij najbolj potreben.

Oblika magnezija, ki je zaradi svojih lipofilnih in hidrofilnih lastnosti primerna za zunanjo uporabo in učinkovito absorbcijo v celice našega organizma je magnezijev klorid (oz. magnezijev heksahidrat).

Zakaj je magnezijevo olje tako edinstveno ?

  • Najbližje je ionski obliki in ga organizem zlahka izkoristi
  • Dobro ga prenašajo tudi tisti, ki potrebujejo velike odmerke zaradi obstoječega pomanjkanja
  • Absorbiran skozi kožo je neposredno dostopen mišičnemu sistemu, ki ga nujno potrebuje za svoje optimalno delovanje
  • Terapije lahko izvajate tudi sami s preprostim nanašanjem magnezijevega olja na kožo ali z magnezijevimi kopelmi

Priporočeni dnevni odmerki

Številni strokovnjaki si prizadevajo priporočljiv dnevni odmerek zvišati za 6-8 mg na kilogram telesne teže, kar pomeni, da naj bi znašal približno 400-900 mg čistega magnezija, odvisno od telesne teže. ​ Tabela desno- vir: https://www.efsa.europa.eu/en/press/news/150511a

In še nekaj zanimivih informacij o magneziju....

Magnezij in kalcij

Kalcij in magnezij delujeta v telesu vzajemno, vendar imata nasproten učinek na naš metabolizem. To je posledica delovanja ščitnih žlez, ki skrbijo za stalen nivo seštevka magnezija in kalcija v krvi in za njuno ravnotežje s fosforjem. Če količina magnezija pade, se mora nivo kalcija povečati, da se ohrani ravnotežje. In od kod prihaja ta dodaten kalcij?

Iz zob in kosti seveda!

Kar velja za zdrave kosti, velja tudi za zdrave zobe. Neka novozelandska raziskava je pokazala, da so zobje, ki so bili odporni na karies, vsebovali dvakrat več magnezija v primerjavi z zobmi, podvrženimi kariesu.

Kaj telo naredi z odvečnim kalcijem v krvi?

Odlaga ga v tkivo in to povsod tam, kjer je kakšno kronično vnetje.

Zaradi tega pride do kalcifikacije sklepov, kot npr. pri artritisu in do kalcifikacije jajčnikov ter drugih žlez, kar vodi do zmanjšane proizvodnje hormonov.

Kalcificirane ledvice privedejo sčasoma do dialize, kalcifikacijo v tkivih dojke, posebno v mlečnih kanalih pa pogosto rešujejo z nepotrebno mastektomijo in z drugimi invazivnimi posegi.

 

Magnezij in obolenja

Novejše raziskave so pokazale pomembnost magnezija v homeostazi oz. presnovi kostnega tkiva. Največji delež magnezija v telesu se nahaja prav v kosteh, kjer se ob njegovem pomanjkanju v dnevni oskrbi s hrano lahko aktivira 1/3 od celotnega vsebovanega magnezija. Pri dolgotrajni pomanjkljivi oskrbi z magnezijem prek prehrane to neposredno prispeva k nastanku osteoporoze.

Še posebej pomembno je pomanjkanje magnezija ob močnem stresu. 

Značilen simptom za pomanjkanje magnezija je tudi
trzanje obraznih mišic pri dotikanju določenih živcev pred uhljem.

Epidemiološke raziskave so pokazale velik pomen visokih koncentracij magnezija v serumu za srčno-žilni sistem, kjer so v aric-raziskavi pri ženskah lahko pokazali močno zmanjšano tveganje srčno-žilnih obolenj (Liao in sod., 1998). Prav tako ima povečana oskrba z magnezijem važno terapevtsko vlogo pri obolenjih srca in ožilja (Schechter, 2003).

Posebno važno vlogo ima oskrba z magnezijem pri preprečevanju pojava diabetesa tipa 2 in pri omilitvi simptomov ter izboljšanju regulacije krvnega sladkorja (Barbagallo in sod., 2007). Obsežne epidemiološke raziskave so pokazale, da se z zmanjšanjem vsebnosti magnezija v hrani povečuje verjetnost za pojav diabetesa tipa 2 in pojav metaboličnega sindroma (Lopez-Ridaura in sod., 2004; Song in sod., 2005). Oskrba z magnezijem vpliva pozitivno na potek obolenja pri klinično manifestiranem obolenju diabetesa tipa 2, ker je zadostna količina magnezija važna za normalno delovanje inzulina. Številne raziskave ob dodajanju magnezija pri diabetičnih bolnikih so potrdile izboljšano delovanje inzulina (Larsson in Wolk, 2007).

Povprečna prehrana diabetikov je zelo skromna z oskrbo magnezija, še zlasti zaradi zmanjšanega uživanja kruha in drugih živil iz žitaric.
Dnevna potreba po magneziju pa je pri diabetičnih bolnikih povečana zaradi povečanega izločanja urina in acidoze, kar še povečuje izločanje in izgubo magnezija iz telesa. Pomanjkanje magnezija po najnovejših raziskavah povečuje pojav vnetnih procesov, ki vodijo do poškodb sten ožilja.